The Greatest Guide To metafora

The Greatest Guide To metafora

Blog Article

Aristotle discusses the creation of metaphors at the end of his Poetics: "But the greatest matter definitely should be to be a learn of metaphor.

Парабола: Проширена метафора е прикажана како анегдота за да илустрира или поучува морална или духовна лекција, како на пример во бајките на Езоп или методот на Исусовата наредба како што е кажано во Библијата.

Metaphor is distinctive from metonymy, the two terms show distinctive fundamental modes of imagined. Metaphor will work by bringing together ideas from unique conceptual domains, Whilst metonymy utilizes one particular ingredient from a provided area to refer to a different closely relevant ingredient.

Razvila se je v prvi polovici 20. stoletja, za njenega začetnika pa je razglašen I. A. Richards, ki je v svoji razpravi Metaphor (1936) uvedel novo razumevanje metafore in prelomil z retoričnim pojmovanjem metafore, saj metafore ne pojmuje več kot jezikovni odklon ali okras, temveč kot ubeseditev dveh idej, ki delujeta istočasno. O metafori lahko po Richardsu govorimo tedaj, ko »imamo dve misli o različnih stvareh, ki delujeta hkrati in se naslanjata na eno besedo ali izraz, smisel pa je rezultat njunega medsebojnega učinkovanja« . Za člena metafore je predlagal izraza tenor in vehicle. Metafora je postavljena v predikacijo in obravnavana v kontekstu; tako je postala nekakšna mala zgodba za izražanje misli, čustev in domišljije.

“Agua, fuente de vida”: El término actual es agua, y justo después de la coma aparece el concepto metafórico en el que se menciona que es origen de la vida.

Al leer estas metáforas, el receptor debe trabajar menos en la tarea de recuperación del sentido porque el elemento serious referido está presente en el contexto y orienta la interpretación. Por ejemplo:

A root metaphor may be the underlying worldview that styles someone's knowledge of a scenario

Entonaba con su voz de canario. (Habla de alguien con una voz fina y agradable como el canto de un canario)

e) o Texto I sugere a riqueza product da Mangueira, enquanto o Texto II destaca o trabalho na escola de samba.

Metafora, ki je vse od Aristotela naprej imela standing najodličnejše determine pesniškega jezika in umetelnega govora sploh, se je ob koncu drugega tisočletja znašla v prozaičnosti vsakdanjega jezika. Kognitivna semantika je namreč konvencionalno metaforo, ki je bila dotlej potisnjena na rob zanimanja, umestila v središče jezikoslovnega raziskovanja.

“Ella tiene ojos de esmeralda”: Se menciona de manera explícita a los ojos y de forma imaginara a la esmeralda para expresar que los ojos de la persona son verdes y bellos como la piedra en cuestión.

You wouldn’t commonly refer to your property for a circus, but this sentence implies that items are wild, whole of excitement, and perhaps a tiny bit chaotic with Mom from the home.

Primerjalna teorija metafore ima svoje korenine prav tako v antiki, pri Aristotelu, Ciceronu in Kvintilijanu. Podobno kot Aristotel je tudi Ciceron zatrdil, da je metafora velik okras govora. Njegov učenec Kvintilijan je o metafori pisal v osmi knjigi svojega obsežnega dela Institutionis oratoriae in bil prav tako prepričan, da metafora zapolnjuje leksikalno praznino ali pa je v funkciji stilnega okrasa. Metaforo je imel za najlepši trop in dar narave, obenem pa je posvaril, da pogosta raba metafor lahko povzroči nejasnost govora, da je potrebno paziti na ustreznost metafor, da morajo delovati naravno in ne smejo biti vulgarne.

Več kot dvatisočletna zgodovina teorije metafore sega k Aristotelu, ki je o metafori pisal v Poetiki in Retoriki. V 21. poglavju njegove Poetike beremo, da je metafora »prenos pomena na neko drugo besedo, in sicer ali od splošnega check here (roda) na neko vrsto ali od neke vrste na splošno (rod) ali od ene vrste na drugo vrsto ali po analogiji«.